Vse o autoflowerjih – Dejavniki rasti

• 1. Svetlobne zahteve
• 2. Tehnike uravnavanja rasti
• 3. Mikrobna simbioza

1. Svetlobne zahteve

Kot smo pojasnili v 1. delu: Evolucija in rast, imajo vse autoflowering konoplje koristi od Ruderalis genov – omogočajo hitrejšo in bolj odporno rast, brez potrebe po spreminjanju svetlobnega režima za sprožitev cvetenja. Razvoj autoflower vrst pomeni, da lahko dosežete res impresivne pridelke, če zagotovite optimalne pogoje in ustrezne tehnike. Ti dejavniki rasti so enostavni za razumevanje in upamo, da bodo prepričali mnoge gojitelje za avtomatske sorte. Ko seme vzklije in ga posadite, naj ostane v istem okolju vse do žetve. Autoflowerji ne prenašajo dobro ‘presajanja’. Glavno pravilo je, da več ur svetlobe pomeni boljšo rast. To je tudi glavni razlog, zakaj indoor pridelava običajno da več, četudi LED luči nikoli ne morejo konkurirati izjemni moči sončne svetlobe. Autoflower lahko v notranjih prostorih dobiva svetlobo 24 ur na dan, zunaj pa približno polovico tega časa.

Čeprav je to pogosto vroča tema v krogih gojiteljev autoflowerjev, prevladuje splošno soglasje, da svetlobni režim 18/6 (torej 18 ur svetlobe in 6 ur teme) ali 20/4 zagotavlja najboljše rezultate ob žetvi. Čeprav avtomati zaključijo celoten življenjski cikel pod katerimkoli svetlobnim režimom, se večina gojiteljev strinja, da ima 24/0 lahko negativne učinke na količino pridelka in moč cvetov. Tudi rastline konoplje potrebujejo vsaj nekaj časa za počitek. Dajte rastlini vso svetlobo, kolikor lahko (ne več kot 20 ur dnevno, če pridelujete indoor), ter pravilno količino vode in hranil v pravilnem pH območju in kot autoflower bo samodejno zacvetel v nekaj tednih. Obstaja pa tudi nekaj trikov za še boljši izkoristek rasti.

Če se spomnite kaj iz biologije, veste, da rastline potrebujejo svetlobo za izvajanje ključnega fiziološkega procesa – fotosintezo. A rastline pri tem niso edine, tudi alge in določene bakterije uporabljajo sončno svetlobo za proizvodnjo energije. Med fotosintezo rastline izrabljajo energijo iz svetlobe ter z njo pretvarjajo ogljikov dioksid iz zraka in vodo iz tal v sladkor in kisik. Ta proces rastlini koristi na več načinov. Pridobljena energija jim omogoča rast, obnovo poškodovanih delov in najboljšo možno produktivnost.

2. Tehnike uravnavanja rasti

“Low-Stress Training” ali LST je v bistvu metoda nežnega upogibanja (in pritrjevanja z mehko vrvico ali žičkami) vej, tako da oblikujejo širšo krošnjo – vsaka veja tako prejme več svetlobe. Za razliko od HST tehnik kot so topping, fimming, super-cropping ipd. ta način ne poškoduje rastline. To je še posebej pomembno pri autoflowering vrstah, ki nimajo dovolj vegetativnega časa za okrevanje po tako invazivnih posegih.

LST je najbolje izvajati postopoma, vsakih nekaj dni, dokler so veje še dovolj mehke za enostavno upogibanje. Upogibanje proti koncem vej je najlažje. Tako boste postopoma dosegli optimalno obliko rastline, saj vsaka upognjena veja naravno raste proti svetlobi. Prvič gojiteljem autoflowerjev odsvetujemo “topping” pred LST (to pomeni popolno odstranitev najvišje veje za bolj sploščeno, močnejšo strukturo rasti). Autoflowerji imajo krajše obdobje rasti in manj časa za okrevanje po stresu. Z več izkušnjami in zdravo, hitro rastočo rastlino z vsaj 4 nodi (pari glavnih listov) pa je čisto v redu tudi nežno odščipniti vrh (bunkico majhnih listkov).

“FIMing” je manj radikalna verzija topping-a. Namesto da odrežete vrh stebla, samo obrijete sam vrh in rastlini povzročite manj stresa. Slaba stran je, da FIMing redko povzroči razcep glavnega stebla (torej dve glavni vršni cvetovi). “No technique” trening je najbolj osnovna oblika LST – zgodaj upognite glavno steblo, tako da celotna rastlina zraste vodoravno in nadaljnji LST ni potreben.

Strateška defoliacija pri indoor rastlinah (običajno ni potrebna pri gojenju na soncu, ki se čez dan pomika po nebu) pomeni odstranjevanje listov v kritični zgodnji fazi cvetenja, da cvetovi prejmejo več svetlobe in zraka. Kot rečeno, ste seveda vabljeni k eksperimentiranju s katero koli metodo uravnavanja rasti želite, a vsak HST pri avtomatih lahko povzroči škodljive posledice. Fast Buds ponuja tri “XXL pridelek” vrste: Six Shooter in Tangie'matic ter zdaj še novo Blue Dream'matic!

3. Mikrobna simbioza

Mikroorganizmi, ki živijo v zemlji, igrajo ključno vlogo pri zdravju konoplje in optimalni rasti. Ste vedeli, da obstaja cela množica drobnih bitij – mikrobov, ki pomagajo rastlinam konoplje rasti in krepiti? Prav imate, ti drobni tipi imajo veliko vlogo pri zdravju vaše rastline. Najprej o substratu: mikrobi v zemlji pomagajo razgraditi organsko snov, kot so odmrli listi in rastlinski ostanki, v hranila, ki jih rastlina lahko izkoristi. Prav tako ji pomagajo bolje vsrkavati hranila, kar omogoča hitrejšo in močnejšo rast. Mikrobi pa niso le v zemlji – lahko živijo tudi na sami rastlini. Ti koristne bakterije in glive ščitijo rastlino pred škodljivimi patogeni in škodljivci, kot so plesen in žuželke. Lahko celo izboljšajo naravno odpornost rastline proti boleznim.

Posebej koristna vrsta mikrobov so mikorizne glive, ki s koreninami ustvarijo simbiotsko zvezo in tvorijo vlakna, ki rastlini pomagajo črpati hranila in vodo iz zemlje. Lahko tudi pomagajo rastlini soočiti se z okoljskim stresom, kot sta suša ali pomanjkanje hranil. Druga skupina koristnih mikrobov so bakterije, ki vežejo dušik in ga iz zraka pretvorijo v obliko, ki jo rastlina lahko uporabi.  Kot gojitelj lahko izkoristite mikroorganizme z različnimi metodami za boljše rezultate, na primer z inokulacijo presadkov z mikorizo in Trichodermo ali z uporabo kompostnega čaja kot foliarno pršilo.