Coffeeshop vs Dispensarij: Kakšna je razlika?
- 1. Coffeeshop vs dispensarij
- 2. Kaj je coffeeshop?
- 2. a. Coffeeshop ni coffee shop
- 3. Kaj je dispensarij?
- 4. Neprofitne organizacije za konopljo
- 5. Primerjava: coffeeshopi, dispensariji in neprofitne organizacije
- 6. Povzetek
Kadar živiš v kraju, kjer konoplja še ni povsem legalna za rekreativno uporabo, žalostno, se ti zagotovo zasvetijo oči ob omembi krajev, kot sta Amsterdam ali Barcelona, dveh vrhunskih konopljinih točk, kamor vsako leto potuje ogromno ljudi po pravo izkušnjo za ljubitelje konoplje.
Od prijateljev slišimo vse mogoče nore zgodbe, pripovedujejo o tem ali onem coffeeshopu in o tem, kako je nekdo omedlel po tem, ko je poskusil eno izmed najmočnejših sort, kar jih je kdajkoli okusil. Nato sledi zgodba o obisku tistega dispensarija in bla, bla, bla.
Ko poslušamo njihove popotniške spomine in se ob tem do solz nasmejimo, pa nam lahko hitro postane zmedeno, če slišimo dispensarij ali coffeeshop. V glavi si jih predstavljamo kot isto stvar, ali niso? No, dejansko coffeeshop in dispensarij nista povsem isto. Dovolite, da razložimo, v čem se razlikujeta.
1. Coffeeshop vs Dispensarij
Ko govorimo o coffeeshopih in dispensarijih, ne moremo spregledati določenih podobnosti. Oba sta povezana s konopljo in v obeh lahko kupite konopljo. Še ena podobnost je, da boste v obeh pogosto srečali turiste – in to je bolj ali manj to.

Torej, če coffeeshopi in dispensariji niso enaki, kako lahko ločimo razliko med njimi? Poglejmo si, kaj pravzaprav vsak od teh pojmov pomeni in ugotovimo, kaj iščete ali ste obiskali vi.
2. Kaj je Coffeeshop?
Konopljini coffeeshopi so nastali pred približno pol stoletja, v 70. letih v Nizozemski. Takrat je nizozemska vlada ugotovila, da dežela brez drog ostaja le utopija, in da bodo ljudje te snovi še naprej uživali, neglede na zakonodajo.
Ko pomislimo na prijatelje, ki so na potovanju v Amsterdam kupovali travo in se sproščali, potem najverjetneje razmišljate o coffeeshopu – saj so ti v tej državi res zelo pogosti.

Coffeeshopi se lahko precej razlikujejo po svojem videzu, vendar boste skoraj zagotovo na izložbi opazili kakšen list konoplje, da jih lažje prepoznate. V Amsterdamu so večinoma blizu Rdeče četrti. Običajno pa imajo zeleno-belo podobo z izpostavljenimi napisi.
A ti coffeeshopi so večinoma namenjeni turistom, kar pomeni, da so turistične cene (beri: visoke cene) precej običajne. Seveda pa lahko najdete tudi bolj skrite coffeeshope v bolj oddaljenih delih mesta, kjer so cene prijaznejše.
Nasvet!Povsod vprašajte domačine za priporočila, kje najti coffeeshope z ugodnimi cenami in kakovostno konopljo.
Ali coffeeshopi prodajajo samo travo? Seveda ne! Večina coffeeshopov ponuja lep izbor konopljinih vršičkov, razne izvlečke, užitne izdelke, morda celo kozmetiko, semena in drugo opremo ter pripomočke za kadilce. Nekateri coffeeshopi so tudi hkrati kavarne!

Seveda pa ni vse tako brezskrbno v tej deželi kadilcev. Ker mora država vendarle postaviti pravila, veljajo za coffeeshope tudi določene omejitve:
- Posameznik lahko kupi največ 5 gramov konoplje dvakrat na dan;
- Osebe mlajše od 18 let ne smejo vstopati v lokal;
- V coffeeshopih ni dovoljeno prodajati cigaret ali alkohola.
Za izkušene ljubitelje konoplje bi lahko rekli, da sta 10 gramov na dan čisto solidna mera.
Ne pozabite, da so coffeeshopi na Nizozemskem v nekakšni sivi coni – sicer je tam nabava in uživanje zakonita, vendar lastne konoplje ne smete prinašati, prav tako ni dovoljeno odnesti trave iz lokala.
Coffeeshop ni Coffee Shop
Če iščete cappuccino ali espresso, dobro poglejte na presledek med 'coffee' in 'shop' – saj je razlika lahko res velika.
Navaden coffee shop je običajna kavarna, kjer skoraj zagotovo ne boste našli nobene konoplje. Vseeno pa na Nizozemskem obstajajo tudi posebne kavarnice, kjer si lahko poleg kave ali hrane privoščite tudi kakšen zvitek medtem, ko uživate v atmosferskem ambientu.
3. Kaj je Dispensarij?
Dispensariji za konopljo so nastali v ameriški kulturi kot posledica legalizacije rastline v več državah ZDA. Ti prodajalci konoplje ponujajo prav tako konopljo, čeprav imajo nekoliko drugačna pravila in ponudbo kot nizozemski coffeeshopi.
Najprej, dispensariji so trgovine, ki delujejo precej podobno kot lekarne. Ob vstopu vas običajno pričaka t.i. budtender, to je oseba, specializirana za konopljo, ki vam pomaga pri izbiri in izpolni vaše želje na področju trave.
Glavna razlika med dispensariji in coffeeshopy je v tem, da v dispensariju ni dovoljeno uživanje konoplje, medtem ko je to v coffeeshopu povsem običajno. To zato, ker je uživanje konoplje na javnih mestih v nekaterih delih ZDA še vedno prepovedano.

V San Franciscu na primer lahko v nekaterih dispensarijih najdete posebne prostore za kajenje ali vaporizacijo, imenovane Dab Bars ali Lounge zones, ki so ločeni od preostalih prostorov.
Dispensariji ponujajo kot coffeeshopi široko izbiro konopljinih vršičkov, ki se razlikujejo po ceni in kakovosti. Najdete lahko tudi specializirane medicinske dispensarije ali tiste, ki so namenjeni zgolj rekreativni prodaji.
Čeprav so dispensariji nastali sprva v ZDA, jih danes najdete tudi v Kanadi, saj so tudi tam dovolili uporabo konoplje v medicinske in rekreativne namene.

V ZDA dispensarije nadzira lokalna oblast, ki glede na zakonodajo določi dovoljene količine konoplje in izdelkov iz nje za prodajo. Kot v coffeeshopu morate biti tudi v dispensariju polnoletni za legalen nakup konoplje.
Če želite kupiti medicinsko konopljo, potrebujete zdravniški recept ali pa morate biti registrirani kot pacient.
V ameriških dispensarijih lahko, odvisno od ponudbe, kupite vršičke, izvlečke kot so tinkture ali olja, užitne izdelke, vape vložke, včasih celo klone in rastline. Količina trave, ki jo lahko kupite, je odvisna od pravil posamezne zvezne države.
4. Neprofitne organizacije za konopljo
Obstaja pa še ena skupina neprofitnih organizacij, ki nudijo konopljo – to so razni kolektivi in klubi ljubiteljev konoplje.
Kolektivi in konopljini klubi so skupine ljudi, ki tvorijo skupnost z namenom skupne nabave konoplje. Najprej morate postati član skupine, kar je možno le na priporočilo nekoga, ki je že član.

Nekateri klubi zahtevajo mesečno članarino, s katero si omogočite nakup trave in sproščanje v skupnih prostorih. Če ste del konopljinega kluba, vam bodo kljub temu postavljene omejitve pri prodaji – največkrat do 3 grame na dan, predvsem zato, da se prepreči preprodaja.
Takšne neprofitne organizacije so zelo priljubljene predvsem v Španiji in Urugvaju.
5. Primerjava: Coffeeshopi, Dispensariji in Neprofitne organizacije
Zdaj, ko poznamo značilnosti coffeeshopov, dispensarijev in neprofitnih kolektivov, jih primerjajmo v naslednji tabeli.
| Coffeeshopi | Dispensariji | Klubi in kolektivi | |
|---|---|---|---|
| Lahko kupite travo in druge izdelke? | Da | Da | Travo da, ostalo morda |
| Lahko tam uživate konopljo? | Da | Ni dovoljeno1 | Da |
| Je to zakonito? | Da | Da | Odvisno od države |
Omeniti pa velja, da se te značilnosti lahko nekoliko razlikujejo glede na posamezno državo.
6. Povzetek
Glavna razlika med temi trgovinami ni odvisna od trme posameznika, temveč od trme lokalnih oblasti.
Verjetno lahko rečemo, da bi, če bi bila konoplja povsod na svetu legalna in ne stigmatizirana s strani ljudi z malo znanja o tematiki, lahko vsi skupaj veliko bolj svobodno zadihali. Vključno z nabavo trave.
Bi se ne strinjali, da bi morala vsaka država dejansko legalizirati to dejavnost? Povsem očitno je, da bi konoplja prinašala ogromne prihodke, a bomo morali še malo počakati, da si odločevalci premislijo.
Komentarji