Zvezna legalizacija konoplje v ZDA bi lahko povzročila več škode kot koristi?

Medtem ko zakonodajalci razmišljajo o dveh zakonih, ki bi odpravili desetletja dolgo prepoved konoplje v Združenih državah, gre za neprijetno novico za nekatere deležnike. Tradicionalno so reformi nasprotovale številne policijske organizacije ter zdravstveni strokovnjaki. Vendar tudi nekateri lastniki konopljarskih podjetij v državah, kjer že obstaja legalni trg s konopljo, občutijo zaskrbljenost.

Glavni dve skrbi, ki jih nasprotniki tradicionalno izpostavljajo, sta vpliv legalizacije na javno zdravje in stanje glede kriminala. Zdaj pa se pojavlja še tretje vprašanje – ali obstoječi trgi konoplje ne bodo propadli takoj, ko bo dovoljena meddržavna trgovina in velike korporacije prevzamejo trg.

Legalizacija konoplje in statistika kriminala

Umetnost selektivnega izbiranja podatkov je že dolgo omogočala tako zagovornikom reforme kot tistim, ki menijo, da je marihuana nevarna droga, da najdejo dokaze v podporo svojemu stališču. Kljub temu nepristranska analiza kaže, da sprejetje zakonov o legalizaciji praktično ne vpliva na stopnjo kriminala.

Tako je inštitut Cato ugotovil, da se je v osmih letih, odkar sta Colorado in Washington leta 2012 kot prvi legalizirala konopljo, stopnja kriminala v teh in drugih državah praktično ni spremenila. Nekatere države so beležile rahlo zmanjšanje, druge povečanje, vendar ni bilo povezave z legalnostjo konoplje.

Prometna varnost pa je povsem drugo vprašanje, saj se je število smrtnih prometnih nesreč, kjer so imeli vozniki v sistemu THC, povečalo tako kmalu pred legalizacijo kot tudi po njej. Kritiki pa opozarjajo, da pozitiven test ne pomeni nujno tudi zmanjšane sposobnosti, saj so metaboliti konoplje v telesu sledljivi še več dni po uporabi. Pri pogostih uporabnikih še precej dlje.

Kljub vsemu vpliv konoplje na prometno varnost ostaja sporno vprašanje ter del vsake razprave.

Majhna podjetja se počutijo ogrožena

Nepričakovano nasprotovanje odpravi zvezne prepovedi prihaja s strani podjetnikov s konopljo, ki delujejo v 'zelenih' državah. Navajeni so okolja, kjer je meddržavna trgovina prepovedana in ni nacionalne konkurence.

Razumljivo je, da bi nekatere države, kot sta Kalifornija ali Oregon, izkoristile priložnost za prodajo svojih izdelkov po vsej državi, saj jim podnebje in manj stroge regulacije dajejo konkurenčno prednost. Oregon je celo že spremenil svoje zakone tako, da bodo lokalna podjetja lahko začela poslovati nacionalno takoj, ko bo zvezna prepoved odpravljena.

Sosednji Washington ali Aljaska pa se bojita, da bodo cenejši izdelki iz drugih držav izrinili lokalne pridelovalce iz posla. Podobni so tudi strahovi v Koloradu, kjer so se oblasti odločile dovoliti več zunanje vzgoje, da bi bila tamkajšnja industrija bolj konkurenčna.

Zanimivo je, da so podobne skrbi imeli igralci na črnem trgu, ko so države prvič razmišljale o možnosti legalizacije. V poročilih je bilo zapisano, da so ulični preprodajalci vztrajno glasovali proti takim ukrepom. Kljub temu se njihovi strahovi zaenkrat še niso uresničili, saj se zdi, da legalni trg in črni trg sobivata precej mirno. Vsaj za zdaj.

In tisti deležniki, ki jih skrbi prihod cenejših izdelkov in večjih podjetij iz sosednjih držav, naj razmislijo, kaj bi pomenila globalna legalizacija za njihovo poslovanje. Če oziroma ko se to zgodi, bo obstajalo na desetine držav z boljšim podnebjem, cenejšo delovno silo in nižjimi davki kot v katerikoli ameriški državi.

Konkurenca je dobra, čeprav pomeni, da bo kdo izgubil, nekdo pa zmagal. Sprejeti moramo to dejstvo in tudi to, da se prelomne tehnologije in politike pojavljajo vsak dan. Poskušamo jih lahko upočasniti z omejitvami in regulacijo, toda na koncu vedno zmaga napredek.