Učinki THC na vaše možgane in živčni sistem

• 1. Kaj je osrednji živčni sistem?
• 2. Učinki kanabinoidov na delovanje cns
• 3. Nevarni učinki konoplje na cns
• 4. Zaključek

Obstaja veliko dokumentacije glede učinkov konoplje, veliko študij je bilo izvedenih na ljudeh, vendar je veliko te raziskave neustrezne zaradi malo razpoložljivih informacij o konoplji v tistem času. Z najnovejšimi raziskavami so znanstveniki našli specifične receptorje v možganih, ki prepoznavajo kanabinoide. Torej, na podlagi najnovejših raziskav lahko poznamo ugodne in neugodne učinke na osrednji živčni sistem, zato berite naprej za več informacij!

1. Kaj je osrednji živčni sistem?

Osrednji živčni sistem (t.i. CNS) sestavljajo možgani in hrbtenjača. Anatomisti in fiziologi ga preučujejo že dolgo časa, in čeprav še vedno vsega ne vemo, vemo, da nadzira skoraj vse funkcije našega uma in telesa, kot so misli, gibi, čustva, želje in še veliko več.

Tako kot računalnik možgani sprejemajo informacije preko oči, ušes, nosu, jezika in kože (kot tudi iz notranjih organov), nato pa tolmačijo in obdelujejo te informacije, ki potujejo prek hrbtenjače, ki deluje kot avtocesta za izmenjavo podatkov.

Glavna lokacija CB1 in CB2 receptorjev

To “avtocesto” obdaja kanabinoidnih receptorjev znanih kot CB1 in CB2, na katere se vežejo kanabinoidi, ko jih zaužijemo. Če ste že kdaj uživali konopljo, ste to gotovo izkusili ... ali pa veste, zakaj do teh učinkov pride?

2. Učinki kanabinoidov na delovanje CNS

Kot smo omenili, osrednji živčni sistem nadzira gibanje, misli in še veliko več, saj osnovno skrbi za prenos informacij iz možganov do živcev in obratno. Kanabinoide receptorji sprejmejo in lahko vplivajo na CNS – ampak kako?

Psihomotorična kontrola

Kanabinoidni receptorji so najpogosteje skoncentrirani v bazalnih ganglijih in malih možganih, zato kanabinoidi vplivajo na naše psihomotorične funkcije. Ena prvih raziskav s konopljo pri laboratorijskih živalih je pokazala, da nizki odmerki THC (okoli 0,2 mg/kg) zmanjšajo lokomotorno aktivnost, medtem ko višji odmerki (1–2 mg/kg) gibanje spodbudijo, še višji (2,5 mg/kg) pa povzročijo zaspanost.

Ti učinki se kažejo tudi pri ljudeh. Konoplja lahko povzroči tudi moteno psihomotorično kontrolo, pri visokih odmerkih pa lahko oseba dlje časa ostane negibna in išče izolacijo. 

Učinki kanabinoidov na spomin

Eden znanih učinkov uživanja kanabinoidov pri ljudeh je poslabšanje kratkoročnega spomina; več raziskav je tudi pokazalo, da so imeli testni udeleženci težave pri opravljanju nalog, ki so zahtevale visoko koncentracijo.

Znanstveniki predvidevajo, da se ti učinki pojavijo v hipokampusu (kompleksna možganska struktura z glavno vlogo pri učenju in pomnjenju) zaradi motenj prenosa informacij v hipokampalnih krogih, kar je posledica visoke gostote kanabinoidnih receptorjev v hipokampusu. 

Učinki kanabinoidov na apetit

Več raziskav poroča, da je uživanje konoplje najpogosteje povezano s povečanim apetitom, tudi če je oseba popolnoma sita. Raziskave so pokazale, da ima THC pomemben učinek pri preprečevanju izgube apetita in teže pri bolnikih z AIDS, kar nakazuje, da kanabinoidi vplivajo na vnos hrane in telesno težo z uravnavanjem učinkov leptina (hormona, ki uravnava ravnovesje energije z zaviranjem lakote).

Kanabinoidi in slabost

Ne le naravni kanabinoidi kot je THC, tudi sintetični kanabinoidi imajo sposobnost uravnavanja slabosti in bruhanja. Dobri rezultati so bili doseženi pri onkoloških bolnikih, ki prestajajo kemoterapijo, vendar je zaradi preske med antiemetičnimi in psihoaktivnimi učinki uporaba pri večini pacientov otežena.

Učinki kanabinoidov na delovanje možganov

Tako kot druga opojna sredstva lahko kanabinoidi povzročijo pomembne spremembe različnih možganskih funkcij, saj je v hipokampusu veliko CB1 receptorjev. Več študij je poročalo, da imajo uporabniki občasno sinestezijo (nevrološko stanje, kjer dražljaj za en čut sproži še druge čute), a ta učinek ni vedno prisoten, zato so rezultati pogosto nepopolni. 

Po drugi strani pa je en potrjen učinek občutek, da čas hitreje mineva (čeprav imajo nekateri občutek, da čas mineva počasneje). Ta učinek se pojavlja tudi pri živalih in čeprav lahko poslabša kognitivno delovanje, raziskovalci trdijo, da so ti učinki blagi v primerjavi z drugimi substancami, kot je alkohol.

Nove raziskave kažejo, da so ti učinki pogostejši pri intenzivnih uporabnikih konoplje, vendar rezultati niso pokazali pomembnih razlik med dolgoletnimi težkimi, zmernimi uporabniki in neuporabniki

Kljub temu je znano, da obstajajo poslabšanja pri izvajanju kognitivnih nalog ob uporabi konoplje, čeprav ni dokazov, zakaj do tega pride. Verjame se, da so ti učinki povezani z dolgotrajno uporabo, a tudi ob redni uporabi lahko pride do rahlega upada kognitivnih sposobnosti še po prenehanju uživanja. 

Kanabinoidi in bolečina

Kanabinoidni receptorji so prisotni vzdolž poti bolečine, od čutnih živcev do hrbtenjače, zato je eden glavnih terapevtskih učinkov konoplje lajšanje bolečine. Študije so pokazale, da kanabinoidi zavirajo odzive nevronov na škodljive dražljaje, kar pomeni, da lahko lajšajo vnetno bolečino, ob tem pa nekatere raziskave dokazujejo zmanjšanje simptomov nevroloških bolezni. Rezultati kažejo, da niso vsi analgetični učinki posredovani preko kanabinoidnih receptorjev; možno je, da so nekateri analgetični učinki posredovani tudi prek drugih, še neznanih, receptorjev.

O kanabinoidih je potrebno opraviti še več raziskav za dokončne zaključke, napredek pa ovira zakonodaja glede konoplje. Kljub koristim lahko kanabinoidi povzročijo tudi nevarne učinke, ki se razlikujejo glede na medosebne in znotrajosebne dejavnike.

3. Nevarni učinki konoplje na CNS

Kot rečeno, lahko ima konoplja tudi škodljive učinke, ki so odvisni od dejavnikov kot so starost, teža, izpostavljenost kemikalijam in obstoječe bolezni. Zaradi prepovedi v večini držav ni veliko raziskav o stranskih učinkih, najpogostejši pa so naslednji.

Kronična uporaba lahko škoduje možganom

Obstaja zelo malo dokazov, ki bi podpirali trditve, da konoplja lahko trajno poškoduje možgane. Kanabinoidi lahko res vplivajo na zmožnost koncentracije in krajša pozornost, vendar številne raziskave niso našle jasnih dokazov za poškodbe možganov.

Študija, ki je primerjala odrasle uporabnike konoplje, ni pokazala dokazov o atrofiji ali spremembah v volumnu tkiv. Mešani izsledki učinkov kanabinoidov na možgane so zmedeni, in čeprav je možno zaznati nevrotoksičnost po uživanju velikih količin kanabinoidov, ni dokazov za pomembno poškodbo.

Konoplja in psihiatrične bolezni

Veliki odmerki kanabinoidov lahko sprožijo začasno psihozo pri nekaterih uživalcih, imenovano “konopljina psihoza”, ki skoraj vedno nastane zaradi pretirane uporabe napitkov in jedi z ekstraktom konoplje in običajno traja, dokler se kanabinoidi naravno ne izločijo iz telesa.

Včasih je konopljina psihoza lahko dovolj močna, da povzroči bolnišnično oskrbo, pogosto pa jo zamenjajo za shizofrenijo zaradi podobnosti simptomov. Ti so lahko:

• Iluzije nadzora;
• Preganjavica;
• Sluhovne halucinacije;
• Otopelost čustev.

Niso pri vseh prisotni vsi simptomi in včasih so simptomi nenavadni, vendar je v vseh primerih velika podobnost s shizofrenijo, zato velja domneva, da so simptomi posledica nenormalne aktivnosti kanabinoidnih mehanizmov v možganih.

Kljub številnim primerom povezava med uporabo konoplje in psihozo še ni dokazana. Znanstveniki po drugi strani poudarjajo, da konoplja lahko poslabša simptome obstoječih psihotičnih bolezni. Jasno še ni tudi, ali se konoplja lahko uporablja kot zdravilo za tovrstne motnje, čeprav nekaj novejših študij nakazuje obetavne rezultate, vseeno pa uporaba pri zdravljenju psihotičnih bolezni ni priporočljiva.

4. Zaključek

Odkritje kanabinoidov in endokanabinoidnega sistema je v zadnjih letih ponovno vzpodbudilo raziskave konoplje, te pa so privedle do zaključka, da lahko poleg THC tudi drugi kanabinoidi uravnavajo sproščanje nevrotransmiterjev. Vseeno pa se s terapevtskimi koristmi pogosto pojavljajo tudi nezaželeni stranski učinki, zato uporaba ni primerna za vse bolnike. 

Zdravstveno opozorilo

Ta vsebina je zgolj informativna. Informacije so pridobljene iz raziskav in zunanjih virov.

Zunanje reference

1. Škodljivi učinki kajenja konoplje: cerebrovaskularni in nevrološki pogled. - Sabrina Rahman Archie in Luca Cucullo.
2. Konoplja: učinki na osrednji živčni sistem. - Víctor Manuel Rivera-Olmos in Marisela C Parra-Bernal.
3. Kako marihuana povzroča svoje učinke? - National Institute on Drug Abuse