Kaj se zgodi, ko prenehate uživati marihuano?

• 1. Endokanabinoidni sistem
• 2. Kanabinoidni receptorji
• 2. a. Drugi kanabinoidni receptorji
• 3. Kaj se zgodi, ko prenehate uživati marihuano?
• 3. a. -2. dan po prenehanju
• 3. b. Dan po prenehanju
• 3. c. Dan po prenehanju
• 3. d. -7. dan po prenehanju
• 3. e. -28. dan po prenehanju
• 4. Zaključek

Več kot 250 milijonov ljudi po svetu uživa kanabis, njihovo število pa se povečuje, saj je kanabis v več državah po svetu vse bolj legaliziran ali dekriminaliziran. To samo po sebi sicer ni težava, še posebej ne za večino uporabnikov kanabisa, ki se že desetletja borijo za pravico do njegove uporabe in gojenja. Zadnja leta se kanabis pogosto promovira in njegova priljubljenost strmo raste, kar je, kot že omenjeno, za večino uporabnikov pozitivno, ima pa tudi temno plat, o kateri večina ni vedela, sedaj pa jo raziskovalci šele začenjajo razkrivati.

Nedavna študija je pokazala, da je vsaj 10 milijonov uporabnikov izmed ocenjenih 250 milijonov vsaj 5-krat poskusilo prenehati uporabljati kanabis in jim ni uspelo; To ni še potrjeno, vendar raziskovalci menijo, da je glavni vzrok za to odtegnitveni sindrom, ki ga znanost šele začenja razumevati. Odkrijte, kaj se zgodi z vašimi možgani, ko prenehate uporabljati kanabis, in katere odtegnitvene simptome lahko pričakujete v prvih tednih.

1. Endokanabinoidni sistem

Endokanabinoidni sistem (ECS) je biološki sistem, sestavljen iz endokanabinoidov, to so nevrotransmiterji, ki se vežejo na kanabinoidne receptorje, prisotne v osrednjem in periferne živčnem sistemu. Raziskave še vedno potekajo, vendar se domneva, da je ta sistem vpleten v več fizioloških in kognitivnih procesov, kot so:

• apetit;
• občutenje bolečine;
• razpoloženje;
• in spomin.

Poznamo dva glavna kanabinoidna receptorja: CB1 in CB2. Najdemo ju predvsem v možganih in živčevju, organih in tkivih, kjer se vežejo naravni notranji kanabinoidi (ki jih tvori naše telo) kot tudi zunanji kanabinoidi, kot sta THC in CBD. 

2. Kanabinoidni receptorji

Kanabinoidni receptorji so del endokanabinoidnega sistema in sodelujejo v omenjenih procesih ter še mnogo drugih; Ti receptorji so vrsta celičnih membranskih receptorjev, ki jih aktivirajo tri glavne vrste kanabinoidov:

Poznavamo dva podtipa kanabinoidnih receptorjev, na katera se vsi ti kanabinoidi lahko vežejo: CB1 receptor in CB2 receptor. CB1 receptorje najdemo predvsem v možganih (osrednjem živčnem sistemu), v pljučih, jetrih in ledvicah, medtem ko se CB2 receptorji nahajajo predvsem v imunskem sistemu, v hematopoetskih celicah (to so nezrele celice, iz katerih nastanejo vse vrste krvnih celic kot so: bele krvničke, rdeče krvničke in trombociti), novejše raziskave pa kažejo, da jih najdemo tudi v nekaterih delih možganov.

Drugi kanabinoidni receptorji

Poleg CB1 in CB2 je že dolgo časa prisotna domneva o obstoju še več kanabinoidnih receptorjev zaradi učinkov določenih spojin na krvni tlak in vnetje, na primer. Zadnje raziskave podpirajo obstoj GPR18 receptorjev, nekatere študije pa so nakazovale, da je tako imenovani sirota receptor GPR55 pravzaprav še en kanabinoidni receptor, saj se odziva na kanabinoide. 

To kaže, da bo potrebna ponovna klasifikacija kanabinoidnih receptorjev, vključno z novo kategorijo CB3, čeprav bo to zahtevno, saj se v hipokampusu odkriva še druge receptorje, kot je GPR119, kar nakazuje, da morda obstajata še vsaj dva dodatna receptorja, pri tem pa so morda še drugi neodkriti. Ko sedaj poznate nekaj več o kanabinoidnih receptorjih in endokanabinoidnem sistemu, poglejmo, kaj se zgodi, ko prenehate uživati kanabis.

3. Kaj se zgodi, ko prenehate uživati marihuano? 

Večina rednih uporabnikov kanabisa niti ne pomisli, da bi nehala kaditi, saj je (jih) uživanje pogosto že rutina; ni pomembno, ali uživate za sprostitev po dolgem dnevu ali zaradi medicinskih razlogov za lajšanje bolečine ali drugih težav. Sčasoma se navadite, prav tako tudi vaše telo.

V zgornji tabeli so predstavljeni običajni odtegnitveni simptomi, ki pa se bodo pojavljali postopoma in ne vsi naenkrat. Če vas zanima, kaj bi se zgodilo, če bi morali prenehati uživati kanabis zaradi poslovne poti, obiska pri starših ali bi si ga zgolj želeli – vam predstavljamo, kaj so odkrile nedavne raziskave.

1.-2. dan po prenehanju

V prvih nekaj dneh po prenehanju uporabe kanabisa se začnejo pojavljati odtegnitveni simptomi; Študija z več kot 20.000 sodelujočimi je pokazala, da je okoli 47% uporabnikov kanabisa imelo vsaj tri od naslednjih simptomov:

Ugotovljeno je bilo, da je tveganje za pojav teh simptomov povezano z količino zaužitega kanabisa – npr. nekdo, ki uživa dvakrat tedensko, bo imel manj simptomov kot tisti, ki je konzumiral kanabis vsak dan.

3. dan po prenehanju

Tretji dan boste verjetno najbolj razdraženi in lahko se pojavi tudi anksioznost, a običajno to v nekaj dneh izzveni. Nasprotno pa bodo čudne sanje in težave s spanjem iz dneva v dan večje. To se zgodi, ker kanabis vsebuje molekule, podobne kanabinoidom, ki jih proizvaja naše telo, kot je Anandamid; ti naravni kanabinoidi krožijo v nižjih koncentracijah in vaše telo je na to navajeno, ob uživanju kanabisa pa vnesemo bistveno več, kot jih naše telo proizvede samo. Zaradi povišanih ravni kanabinoidov, ki se vežejo na določene dele telesa, pride do povečanega razmišljanja, domišljije in zaznave, hkrati pa vplivajo tudi na sproščanje dopamina in noradrenalina, kar povzroči anksioznost ali evforijo. 

Zaradi vpliva na dopamin in noradrenalin se lahko zgodi, da so vsakodnevna opravila, kot je pranje perila, nenadoma bolj vznemirljiva, a ta občutek po prenehanju izgine, kar lahko oteži prenehanje. Ker telo razvije določeno neobčutljivost (desenzitizacijo) receptorjev, se lahko zmanjša tudi kratkoročni spomin, a ko telo izloči presežek kanabinoidov, se spomin spet izboljša.

4. dan po prenehanju

Na četrti dan bodo kanabinoidni receptorji najverjetneje spet normalni, a ni še veliko raziskav o dolgoročnih učinkih v možganih, zato se lahko to razlikuje glede na količino in dolžino uživanja kanabisa.

To je zato, ker je starost možganov pomembna in bodo reagirali različno. Če ste na primer kadili že od mladosti, bodo učinki na možgane drugačni kot pri tistih, ki so začeli uživati pred nekaj leti. Čeprav to ni potrjeno, raziskovalci tako domnevajo.

5.-7. dan po prenehanju

Pravijo, da je med 5. in 7. dnem najtežje za tiste, ki kanabis uživajo že dolgo, saj se telo in možgani navadijo nanj in razvije se odvisnost, ki je sicer manj huda kot odvisnost od alkohola, a vseeno predstavlja oviro, da mnogi ne morejo prenehati uživati kanabis.

Upoštevajte, da se te informacije nanašajo zgolj na učinke v možganih; obstajajo tudi dolgotrajni učinki na pljuča, če vaš način uživanja vključuje kajenje, ki je škodljivejše kot uparjanje kanabisa, vplivi pa se razlikujejo tudi glede na kakovost kanabisa in način uživanja.

7.-28. dan po prenehanju

Če vam uspe zdržati več kot 7 dni, bodo večinoma vsi odtegnitveni simptomi izginili; receptorji in celoten kanabinoidni sistem se bodo povrnili v normalno stanje in ob naslednjem uživanju bo učinek znova kot prvič. Pri posameznikih je to lahko različno, a načeloma je to potek okrevanja. Pomnite, da se to nanaša izključno na možgane – poškodbe zaradi dima ali drugih načinov uživanja tu niso upoštevane, opisuje se zgolj, kaj se zgodi s kanabinoidnim sistemom v možganih!

4. Zaključek

Čeprav se kanabis ne dojema kot droga, ki povzroča zasvojenost, lahko brez dvoma razvijete odvisnost zaradi načina, kako kanabinoidi vplivajo na možgane. To sicer ni tako hudo, kot so odtegnitveni simptomi pri prenehanju trših drog, a je nekaj, kar bi moral poznati vsak uporabnik. Če želite prenehati uporabljati kanabis in vam ne uspe, je pomembno, da poiščete pomoč, saj lahko – čeprav je kanabis v splošnem razmeroma neškodljiv – vpliva na vaš spanec in razpoloženje ter druge vidike življenja. Pomnite, da naj bo kanabis zgolj dopolnilo za lažje življenje in ne ovira zanj.

Če imate kakšen nasvet ali izkušnjo, ki bi pomagala drugim uporabnikom, ki morajo prenehati uporabljati kanabis vsaj nekaj dni (ali tednov), jih delite v komentarjih spodaj!

Zunanje reference

1. Potek simptomov odtegnitve kanabisa po DSM-5 pri polisubstancnih uporabnikih. - Morten Hesse in Birgitte Thylstrup.
2. Odtegnitev kanabisa pri kroničnih, pogostih uporabnikih vztrajno abstinentnih v zaprtem okolju. - Dayong Lee, Jennifer R. Schroeder, Erin L. Karschner, Robert S. Goodwin, Jussi Hirvonen, David A. Gorelick in Marilyn A. Huestis.
3. Zasvojenost s kanabisom in možgani: pregled. - Amna Zehra, Jamie Burns, Christopher Kure Liu, Peter Manza, Corinde E Wiers, Nora D Volkow in Gene-Jack Wang.